Peuterey Integrale, Mont Blanc
Tekst in foto: Luka Stražar
Vsakič, ko se pelješ v Chamonix, te mogočni greben pred vstopom v tunel izziva, češ, kdaj te bo dovolj v hlačah?
Tako na hitro, Peuterey Integrale – gre za enega daljših grebenov stare celine, ki se dviga nad italijansko stranjo Mont Blanca. Je pa najdaljša pot v Alpah z več kot 4500 m vzpona. Povprečen čas vzpona je 2-3 dni. Na poti je en bivak. Plezanje ni težavno v nobenem letnem času. Moraš pa poleti računati, da vode na grebenu ni.
Ker se po tihem ve, da hlače v odnosih navadno nosijo ženske, sem se vzpona lotil s Petro. Dokaj kompleksna preizkušnja vzdržljivosti in alpinističnih spretnosti postavi na preizkus tudi uigranost naveze. Idealno za pare torej. 😊
Planiranje taktike, izbira opreme in hrane je pri takšnih vzponih izredno pomemben del igre. Prevelika teža te seveda upočasni, če ne že ustavi. Zato si moraš dodeliti ravno prav udobja, oziroma izbrati še toleriran nivo neudobja.
Vrv, cepin, dereze, kuhalnik, dehidrirana hrana, to ja. Spalka in podloga? Hm… pojdiva brez, bova manj spala in bova hitreje čez.
Peuterey Integrale prihajava
Ob enih zjutraj začneva v dolini Val Veny na italijanski strani. Kočo Borelli preskočiva in se še v temi lotiva plezanja. Čudoviti raztežaji plezanja v čvrstem granitu se vrstijo v neskončnost. Okoli druge ure popoldan se nama prikaže Marija. Kipec stoji na vrhu Aiguille Noire de Peuterey.
Sledijo spusti po vrvi. Približno petnajst spustov te loči od območja Les Dames Anglais (angleške dame), kjer se kvaliteta skale poslabša in zahteva nekoliko več previdnosti in živcev.
Iz špice na špico
Gori, doli naokoli te plezanje pripelje do Bivaka Craveri. Pozno popoldan si skuhava večerjo in se v bivak zavlečeva za tri ure kvazi spanja. Vsak malo kofeina in ob polnoči se že potikava po podrtih policah nad bivakom in si v temi zamišljava, kje bi lahko bili prehodi proti Aiguille Blanche de Peuterey.
Aiguille Blanche
Čudovit sončni vzhod naju najde na vrhu. Čas za zajtrk in gretje kosti na jutranjem soncu. Vmes si vsak vzame še kakšno minutko dremeža. Kot pove ime (Aiguille Blanche – bela špica) se od tu naprej vzpon odvija po snegu in ledu. Utrujenost se že pozna, pridruži pa se ji tudi višina in koraki niso več tako poskočni.
Obvezen selfi na vrhu Mont Blanca
A premikati se je sila priporočljivo saj naslednja stena pred nama (Grand pilier d’Angle) čez dan zaradi sonca oživi in začne proizvajati nevarne snežno ledne projektile. Tako “stisneva” še teh nekaj sto metrov in že “štancava” v zadnjo strmino Mont Blanc de Courmayeur. Ko se zbaševa čez vršno opast se pred pravim vrhom Mont Blanca ustaviva na položnem grebenu, ki ga imava zase, vrh pa prepustiva množici, ki je prišla po normalni poti.
Pofočkava se še na vrhu in sestopiva na francosko stran. Sledi približno 3800 m sestopa z bolečimi nogami. Ob praznih nahrbtnikih na srečo, trgovino v Les Houches ujameva v zadnjih desetih minutah obratovanja. Zaključek v velikem slogu torej.
Kako se od dobrih 40ur aktivnosti utrujeni možgani obnašajo z iskanjem javnega prevoza in prostora za spanje, je pa že druga zgodba. 😀
STATISTIKA
Smer: iz doline Val Veny na Aiguille Noire de Peuterey, Mont Blanc in sestop v Les Houches
Iz doline do vrha Mont Blanc: 36 ur
Spanje/počitek Craveri: 3 ure
Sestop v Chamonix: 6 ur
Najini vreči je na turi pokonci držala dehidrirana hrana Trek’n Eat. Res priročna za pripravo pa še okusna in hranljiva. Zelo priporočam! Hvala First Corner Shop za podporo.
Čestitke. Lp!